Na prvih
predavanjih pri predmetu IKT za poučevanje računalništva smo se pogovarjali o
stanju IKT v slovenskih osnovnih šolah. Glede na različne raziskave smo
ugotovili, da je na tem področju potrebnih še veliko izboljšav.
Najprej je potrebno razložiti nekaj
temeljnih pojmov. Kaj pomeni kratica IKT? To je informacijsko komunikacijska
tehnologija. Nanaša se na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za shranjevanje,
zapisovanje in druge načine obdelave informacij (http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacijsko-komunikacijska_tehnologija).
V šolstvu bi to bili pripomočki, s katerimi si pomagamo pri učenju. V
slovenskih šolah so elektronske table v zadnjem času postale prava uspešnica.
Država jih je kupila, še preden je učitelje usposobila za njihovo uporabo. Zato
so na nekaterih šolah slabo izrabljene, kar pomeni, da je bil denar na takih
šolah slabo vložen. Do tega ne bi prišlo, če bi šole bile e-kompetentne.
Verjetno se sprašujete, kaj to pomeni. E-kompetentna šola je tista, v kateri
delajo e-kompetentni
učitelji, ki vzgojijo e-kompetentne učence. Torej mora tako osebje šole kot tudi učenci
znati pravilno uporabljati dano tehnologijo. E-kompetenten je učenec, ki je
računalniško pismen. Poleg tega da ve, kako katera komponenta deluje (npr. V/I
naprave), zna uporabljati Word in ostale Office programe, zna pošiljati elektronsko
pošto, zna najti informacije na spletu… Pomembno je tudi, da se zaveda
nevarnosti, ki nanj prežijo na internetu, zna prepoznati lažne strani in
podobno.
A teh veščin se
ne da naučiti kar tako. Zato potrebujemo e-kompetente učitelje, ki bi otrokom
pokazali, kaj je prav in kaj ne. Opazili smo, da je takih učiteljev premalo. Slaba
stran trenutnega šolskega sistema je tudi dejstvo, da je računalništvo zgolj
izbirni predmet. Ker živimo v času, v katerem je že skorajda vse računalniško
vodeno, menim, da bi računalništvo moralo biti del obveznega predmetnika. Z
osnovami bi morali začeti že zelo zgodaj (10 let) in ozaveščati tudi starše,
saj jih veliko ne ve, kaj njihovi otroci počnejo na računalnikih, kar je zelo
slabo. Zato zelo podpiram iniciativo nekaterih šol, ki učijo uporabo
računalnikov tudi starejše ljudi. Če želimo napredovati, moramo imeti e-kompetentne
učence in hkrati e-kompetentne starše.
Med brskanjem
po spletu sem naletela na nekaj natečajev za e-kompetentne šole. Enega vodi
tudi SIRikt (http://www.sirikt.si/slo/natecaji/e_kompetentna_sola.html).
SIRikt je bila tudi konferenca, na katero so šli naši sošolci. Drugega pa vodi
SIO (Slovensko izobraževalno omrežje). Projekt se imenuje e-šolstvo in vključuje
tudi projekt e-kompetentni učitelj in projekt e-podpora (http://www.sio.si/sio/projekti/e_solstvo.html).
Za nadaljnji razvoj šolstva in e-kompetentnosti so tovrstni projekti zelo
dobrodošli.
